• Skladišče mora biti suho in ne preveč osvetljeno,

• Za skladiščenje večjih količin se lahko uporablja silos,

• Priporočljivo je, da material vsaj 24 ur pred začetkom predelave pripeljemo v proizvodni obrat,

• Neustrezen, zavrnjen ali neprimeren material je treba označiti in skladiščiti ločeno,

• Materialna embalaža mora imeti oznako z nazivom in serijo.

Pri pripravi je najbolj pomembno, da se materiali med seboj ne mešajo in da je pri zamenjavi materiala ali barve vse temeljito očiščeno. V primeru, da se zmešata dva različna materiala, lahko to povzroči težave pri brizganju ali pa neustrezen končni izdelek.

Pri sušenju materiala je ključno upoštevati čas in temperature, ki jih je treba nastaviti na sušilnih napravah. Pri teh dveh parametrih ni prostora za odstopanja ali kompromise. Material mora biti sušen v skladu z navodili v tehničnem listu materiala. Prav tako je potrebno redno pregledovati in spremljati delovanje sušilne naprave, da se zagotovi dosega želenih sušilnih rezultatov. To lahko preverite tudi z merjenjem vsebnosti vlage v materialu po končanem procesu sušenja.

Naloga nepovratnega ventila je izjemno preprosta. Njegova vloga je preprečiti, da bi se material ali talina med postopkom brizganja vrnila nazaj v cilinder. Med celotnim postopkom lahko nepovratni ventil zavzame dva položaja, in sicer doziranje (obroč spredaj) in brizganje (obroč zadaj - mora tesniti). Nepovratni ventil je sestavljen iz treh delov:

• Konica ali špica,

• Obroč,

• Podporni obroč.

V primeru, da nam parametri blazine v času brizganja vedno pokažejo vrednost 0, je velika verjetnost, da nepovratni ventil ne deluje pravilno. Potrebno je demontirati brizgalno enoto (cilinder) in preveriti stanje nepovratnega ventila. Največkrat je težava obraba ventila ali tujek na mestu, kjer bi moral obroč tesniti na podporni obroč.

Na sliki si lahko ogledate prikaz osnovnih priporočil zadrževanja določenega materiala v cilindru. Kot lahko opazite, je tako prekratek čas kot tudi predolg čas zadrževanja mase v cilindru nezaželen. Na ta parameter je potrebno biti pozoren, saj lahko neupoštevanje priporočil privede do odstopanja kakovosti končnega izdelka.

Vir: Sumitomo DEMAG

Odzračevanje omogoča izstop zraka ali plina, ko talina vstopi v kalup. Če je zrak ujet v orodju, se lahko zaradi stiskanja močno segreje in povzroči da se talina ''vžge'' kar lahko povzroči celo vdolbino ali erozijo na vložku orodja. Učinkovito odzračevanje preprečuje nastanek nepopolno napolnjenih izdelkov in morebitno razgradnjo materiala med polnjenjem oblikovne votline.

Sistemska voda je ključnega pomena pri procesu brizganja plastike, saj deluje kot hladilni medij za olje v hidravličnih strojih za brizganje ter orodjih za brizganje ali temperirnih napravah. Redno spremljamo kakovost sistemske vode z meritvami trdote in vsebnosti aditivov ter ustrezno ukrepamo glede na rezultate meritev. Če sistemska voda ni kakovostna in je umazana, se lahko pojavijo težave, kot so korozija in zamašeni vodni kanali ali celo obloge v orodjih za brizganje, kar lahko negativno vpliva na celoten proces brizganja plastike. To ponavadi privede do pregrevanja in daljših ciklov kot so bili ob zagonu novega orodja.

I.Lastnosti

Osnovni tipi PE: PE se pridobiva s polimerizacijo etilena po različnih postopkih, ki dajejo polietilene z različnimi lastnostmi (npr. visoko in nizkotlačni postopek), kot so: LDPE, MDPE, HDPE in LLDPE.

a) Gostota: - LDPE razvejan: 0.914 do 0.94 g/cm³

• LLDPE: 0.918 do 0.943 g/cm³

• HDPE: 0.94 do 0.96 g/cm³   

b) Struktura: nepolaren, delno kristaliničen termoplast z različnimi stopnjami razvejanosti, od katere je odvisna kristaliničnost (od 40 do 55% pri LDPE in od 60 do 80% pri HDPE. PE skoraj ne navzema vode.

c) Mehanske lastnosti: mehanske in kemijske lastnosti so odvisne od kristaliničnosti (gostote) in od polimerizacijske stopnje (talilni indeks MFI). Z naraščajočo gostoto (linearnostjo) PE naraščajo natezna in upogibna trdnost, togost, trdota, temperaturna obstojnost, odpornost proti kemikalijam in topilom, padajo pa transparentnost, napetostno-korozijska obstojnost in fleksibilnost produkta. Odvisno od kristaliničnosti je tog ali mehak. Nagibanje k plazenju je predvsem pri LDPE.

d) Barva: neobarvan je mlečno bel, le pri zelo tankih folijah je skoraj prozoren. V vseh barvah je pokrivno sposoben.

e)  Električne lastnosti: ima odlične elektroizolacijske lastnosti. Dielektrične lastnosti so skoraj neodvisne od gostote, talilnega indeksa, temperature in frekvence. Visokofrekvenčno ogrevanje ni možno. Pogosto ima močan elektrostatičen naboj in pri tem napraševanje. Zato se dodajajo antistatiki. Prevodnost zvišamo z dodatkom 25 do 30% saj.

f)  Temperaturna obstojnost: zgornja temperatura uporabe za LDPE je 60°C, za HDPE 95°C, za kratek čas lahko tudi višja. Lomljivost nastopi pri približno -50°C, pri višji molekulski masi še nižje. Kristalinično talilno območje je za LDPE od 105 do 115°C, za HDPE od 125 do 140°C. LDPE je bolj oksidacijsko stabilen kot HDPE. PE gori z modrikastim plamenom, pri gorenju žareče kaplja.

g) Obstojnost: v razredčenih kislinah, bazah, raztopinah soli, v vodi, alkoholih, estrih, oljih, HDPE tudi v bencinu. Pod temperaturo 60°C je PE v skoraj vseh organskih topilih praktično netopen. Neobstojen je v močnih oksidacijskih sredstvih, posebno pri povišani temperaturi. LDPE v ogljikovodikih nabrekne. Prepustnost kisika in nekaterih ostalih plinov je večja kot pri večini plastičnih mas. Značilna je zelo majhna prepustnost vodne pare. Lomljivost pri direktnem sončnem obsevanju izboljšamo z dodatkom 2 do 2.5% saj.

h) Fiziološke lastnosti: PE je brez vonja in okusa ter fiziološko neoporečen. V glavnem se lahko uporablja v kontaktu z živili.

i)  Nagnjenost k tvorbi napetostnih razpok: do tvorbe napetostnih razpok pride predvsem pri uporabi površinsko aktivnih snovi (emulgatorji, čistilna sredstva). Ta pojav je manj pogost pri PE z nižjo gostoto in nižjim talilnim indeksom (daljše dolžine molekulskih verig). Tipi polietilena, odporni proti tvorbi razpok vsebujejo dodatke poliizobutilena.

II. Predelava

a) Brizganje: za brizganje se uporabljajo tipi PE, ki imajo dobro sposobnost tečenja (višji MFI). Na razmerje med amorfno in kristalinično sestavo v končnem produktu močno vpliva ohladitev taline (temperatura orodja). Od tega razmerja je odvisno krčenje pri predelavi in naknadno krčenje. Temperature mase (odvisno od tipa in sestave) so od 160 do 300 °C; temperature orodja od 20 do 80°C, kar je gornja meja za večji delež kristaliziranih delcev in boljši površinski sijaj. Krčenje pri predelavi je za LDPE od 1.5 do 3.5% in za HDPE do 5%. Pritisk pri brizganju je za LDPE 600 barov in za HDPE do 1200 barov.

b) Ekstrudiranje: v glavnem se za ekstrudiranje uporabljajo visokomolekularni tipi z nižjim talilnim indeksom (0.2-4 mfi). Temperatura mase je odvisno od tipa v področju od 190 do 250 °C, za proizvodnjo monofilamentov in kablov do 300°C.

c) Ekstruzivno pihanje: zelo primerni so visokomolekularni tipi. Temperatura mase je odvisno od tipa od 140 do 220°C, temperatura orodja od 5-40°C. Visoke temperature mase in hitro ohlajevanje omogočajo pri LDPE proizvodnjo visokotransparentnih profilov.

d) Termoformiranje: poteka pri temperaturah od 130 do 180°C v glavnem s postopki vakumskega formiranja v matični talini. Temperatura orodja je od 40-90°C. LDPE plošče so zaradi nizke temperaturne obstojnosti močno odvisne od temperature, zato je priporočljiva uporaba zaščitnega plina.

e) Lepljenje: ker je PE nepolaren, nima visoke sposobnosti lepljenja. Včasih je potrebna predhodna obdelava površine in sicer z zgorevanjem, namakanjem v kromo-žvepleni kislini ali z razelektritvijo površine. Lepimo z adhezivnimi, kontaknimi (PUR, sintetičn kavčuk), dvokomponentnimi lepili (EP, PUR).

f) Varjenje: najboljši spoji nastanejo z varjenjem z vročim zrakom, s toplotnimi elementi in s trenjem. Varjenje s toplotnimi impulzi je primerno za folije. Ultrazvočno varjenje uporabljamo samo v posebnih primerih. Visokofrekvenčno varjenje zaradi dielektričnih izgub ni mogoče.

g) Odvzemanje: obdelava z odvzemanjem je redka; ultravisoko molekularni polizdelki iz PE pa se lahko obdelujejo z odvzemanjem. Potrebna so specialna orodja za predelavo plastičnih mas.

h) Površinaska obdelava: potrebna je predhodna obdelava površine z zgorevanjem ali razelektritvijo v vakuumski komori; nato primerna takojšnja nadaljna obdelava. Tiskanje: kot sitotisk ali indirektno knjižno tiskanje. Lakiranje: po običajnih postopkih z dvokomponentnimi laki. Vroče kovanje: pri temperaturah od 110 do 130°C. Metaliziranje v vročem vakuumu po predhodni razelektritvi in nato grundiranje.

i) Prašno sintranje: gre za vroče-talilne postopke pri 220°C v peči za prašno sintranje s LDPE prahom. Uporaba za prekrivanje jeklenih cevi, mrež za hladilnike, stolov in drugo. Možne so le omejene debeline nanosov.

j) Prešanje: prešamo s predpritiskom pri 200°C in tlakom od 20 do 50 barov, sledi počasno ohlajevanje. Uporablja se pretežno visokomolekularni PE s talilnim indeksom 0.01, ki ne poka, ima dobre obrabne in drsne lastnosti; zato se uporablja za zobnike, tesnila, filtrne plošče.

k) Rotiranje: primerno je za proizvodnjo velikih posod, kontejnerjev brez šivov ali spojev. Uporablja se poseben PE prah, npr. LLDPE. Debeline sten so omejene.

III.  Primeri uporabe

a) Elementi za stroje in vozila: tesnila, pokrovi za zapiranje, držala, zaščita pred korozijo, ohišja za baterije (akumulatorje), notranje preobleke, kolute za tekstil

b) Elektromehanika: izolacija visokonapetostnih kablov, daljnovodov, cevi za instalacije, razdelilci, ohišja za elektromotorje, koluti.

c) Gradbeni elementi: cevi za pitno in odpadno vodo, cevi za ogrevanje, fitingi, prekrivne folije, tesnilne folije, tanki za vroče olje, umetna trava

d) Transportni elementi: transportni nosilci, zaboji za steklenice, razne posode, folije za pakiranje, steklenice, tube, doze, koši za smeti, razne folije za nošenje, vezne folije

e) Razno: monofili za mreže in vrvi, koluti za tekstilno industrijo, igrače vseh vrst, posode za gospodinjstvo

IV.  Posebni tipi PE

a) PE v prašni obliki: z definirano velikostjo zrn za rotacijske postopke, prašno sintranje in premazovanje. Uporaba: rotacijsko formirana votla telesa, oslojevanje z elektrostatičnim ali prašnatim sintranjem.

b) LLDPE: ima višjo trdnost in togost pri enaki gostoti kot LDPE. Posebno primeren je za tanke, okoli 5mm debele pihane in vezane folije (za pakiranje), kakor tudi za rotacijsko formirane dele (velika votla telesa, kot npr. kontejnerji, deske za jadranje).

c) Visokomolekularni PE: tudi ultravisoko molekularni PE, ki se uporablja za posebne namene, npr. ležaje, zobnike, prevleke, odporne na obrabo, kjer se zahteva visoka udarna in zarezna udarna žilavost ter dobre obrabne lastnosti. Predelava poteka s prešanjem prašnate izhodne surovine do polizdelkov, ki se lahko naprej predelujejo le z odvzemanjem.

d) Zamreženi PE: do zamreženja HDPE pride po brizganju z uporabo peroksida in pri temperaturi orodja 200-230°C ali z energijsko bogatim sevanjem. Lastnosti: z zamreženjem se poveča časovna obstojnost, udarna žilavost pri nižjih temperaturah in odpornost proti tvorbi napetostnih razpok. Kratkotrajne temperature uporabe so tudi do 200°C. Zaradi zamreženja pride na visokih temperaturah samo do elastičnega zmehčanja materiala. Uporaba: sestavni deli v avtomobilih in elektrotehniki. PE se lahko zamreži tudi pri ekstrudiranju (energijsko bogato sevanje). Uporaba: toplovodna napeljava, napeljava za talno ogrevanje, prevleke za visokonapetostne kable.

f) Etilen kopolimer EVA: s kompolimerizacijo etilena z vinilacetatom se spremenijo nekatere lastnosti. Z naraščajočo vsebnostjo VA postane masa fleksibilnejša in dobi izrazite lastnosti kavčuka; naraste žilavost v hladnem, odpornost proti temperaturnim šokom, fleksibilnost, odpornost proti tvorbi napetostnih razpok, transparentnost, vremenska obstojnost in lepljivost; padejo pa trdota, togost, točka tališča, natezna trdnost in temperaturna obstojnost

I. Lastnosti

a) Gostota: 1.05 g/cm³

b) Struktura: je amorfen termoplast z majhno sposobnostjo navzemanja vode

c) Barva: je čist z visokim površinskim sijajem; prozoren, v vseh barvah prekrivno sposoben.

d) Mehanske lastnosti: trd, tog, krhek in zelo udarno in zarezno občutljiv. Značilna je majhna nagnjenost k plazenju. Za ojačanje se včasih uporabljajo steklena vlakna.

e) Električne lastnosti: dobre električne upornostne lastnosti so skoraj neodvisne od vsebnosti vlage; vlaga na površini vpliva na električne lastnosti. Zelo dobre dielektrične lastnosti narazen so skoraj neodvisne od frekvence. Pogosto se elektrostatično naelektri, zato dodajamo antistatike.

f) Optične lastnosti: uporablja se za optične namene v notranjih prostorih. Pri zunanji uporabi pride do zmanjšanja površinskega sijaja in porumenitve.

g) Temperaturne lastnosti: uporaben je do 70°C, toplotno obstojni tipi do 80°C. Je dobro gorljiv, z močnim sajastim plamenom.

h) Kemična odpornost: obstojen v koncentriranih in razredčenih mineralnih kislinah (izjema so oksidacijske kisline), bazah, alkoholih (razen v višjih alkoholih), v vodi, zelo je odporen na staranje. Neobstojen v organskih topilih kot npr. bencin, ketonih (aceton), aromatskih (benzol) in kloriranih ogljikovodikih, eteričnih oljih. Občutljiv je na UV-sevanje, zato se včasih dodajajo UV stabilizatorji.

i) Fiziološke lastnosti: fiziološko ni nevaren.

j) Nagnjenost k tvorbi napetostnih razpok: močna nagnjenost k tvorbi napetostnih razpok, posebno na zraku.

II.  Predelava

a) Brizganje: je najbolj uporabljan postopek predelave. Temperature mase so od 180 do 250°C, temperature orodja od 30 do 60°C. Krčenje pri predelavi znaša od 0.4 do 0.7%, naknadnega krčenja praktično ni. Za dosego visokega površinskega sijaja in transparentnosti je priporočljivo predhodno sušenje granulata (1-2 uri na 70 do 80°C).

b) Ekstrudiranje: možno je ekstrudiranje produktov z višjo Vicat – temperaturo zmehčanja. Temperature ekstrudiranja so od 180 do 220°C, PS folije za embalažo se bioksialno raztezajo.

c) Termoformiranje: se redko uporablja, ker pri oblikovanju v izdelku nastanejo napetosti, ki povzročajo pogostejše pokanje materiala. Temperature termoformiranja so od 130 do 150°C, pri vakuumskem formiranju s pnevmatskim ali mehanskim predraztezanjem.

d) Lepljenje:  je najbolj uporabljan postopek vezanja. V glavnem se uporabljajo lepila na osnovi topil (npr. toluola, diklormetana, butilacetata), v katerih se lahko raztopi do 20% polistirena. Lepljenje na druge materiale vršimo z dvokomponentnimi ali pa adhezivnimi lepili.

e) Varjenje: varimo s toplotnimi elementi, toplotnimi impulzi in ultrazvočno. Visokofrekvenčno varjenje zaradi majhnih dielektričnih izgub ni možno.

f) Odvzemanje: je možno; priporočljivo je hlajenje zareznih mest z vodo ali z zrakom

g) Posebni postopki obdelave: brizgalno pihanje manjših produktov za embalažo, dekorativni postopki končnih izdelkov, kot npr. tiskanje, metaliziranje v vakuumu in vroče tiskanje

III.  Primeri uporabe

a) Embalaža: produkti za pakiranje z visokim površinskim sijajem in transparentnostjo; npr. za kozmetične izdelke, potrošne artikle, pisala, embalaža živil (mala)

b) Svetila: luči vseh vrst z učinkom kristalnega stekla, le za notranjo uporabo

c) Finomehanika in elektrotehnika: prekritje instrumentov, magnetofonski in filmski koluti, izolirne folije, deli relejev, koluti

d) Razno:  zaboji za gospodinjstvo, delavnice in hobi, etuji, enkratne brizgalke, enostavne igrače, posoda in pribor za enkratno uporabo, modni okraski, zobne ščetke, gospodinjski predmeti, posode, pokrovi za torte, posode za jajca

e) Posebne vrste PS: predstavljajo zlitine polistirena in poliolefinov, ki se v glavnem uporabljajo v industriji za pakiranje. Kljub udarno odpornemu polistirenu imajo te plastične mase nižjo togost in slabšo sposobnost prekrivanja z barvami, vendar jih lahko kljub poliolefinom predelujemo na isti način kot polistiren (na enakih ekstrudorjih in strojih za termoformiranje). Imajo lastnosti manjše prepustnosti za vodno paro kot čisti PS, hkrati sta izboljšani odpornost proti tvorbi napetostnih razpok in temperaturna obstojnost.

Bio bazirani materiali se pridobivajo iz obnovljivih virov, kot so rastline ali mikroorganizmi. Njihova ključna prednost je zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv ter potencialno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Vendar pa sama bio baziranost ne zagotavlja nujno, da je material biološko razgradljiv ali okolju prijazen. V večini primerov imajo lastnosti teh materialov enake tistim, pridobljenim iz nafte, saj proizvajalec lahko isti tip materiala pridobi tako iz nafte kot tudi iz obnovljivih virov.

Primeri uporabe bio baziraih materialov vključujejo embalažo za hrano in pijačo, kot so plastične steklenice, posode za shranjevanje in vrečke za shranjevanje. Prav tako se bioplastike lahko uporabljajo za izdelavo kozmetične embalaže, medicinskih pripomočkov, oblačil in celo avtomobilskih delov.