Polikarbonat

Polikarbonat združuje veliko dobrih lastnosti kovin, stekla in plastičnih mas, kot so togost, udarna trdnost, transparentnost, dimenzijska stabilnost, dobre izolacijske lastnosti in dobra temperaturna obstojnost. Za izboljšanje lastnosti je možna tvorba zlitin z drugimi plastičnimi masami in kopolimerizatov.
 

Lastnosti 

Gostota: 1,20 do 1,24 g/cm³
Struktura: je amorfen, nerazcepljen termoplast, za katerega je značilno majhno navzemanje vode, majhno nagnjenje h kristalizaciji, po kondicioniranju v vodi vsebuje 0.5% vlage.
Barva: je prozoren, v vseh barvah transparenten in pokrivno sposoben. Ima visok površinski sijaj.
Optične lastnosti: ima visok lomni količnik (1.584), propustnost svetlobe v vidnem območju je do 89%.
Mehanske lastnosti: značilna je visoka trdnost, trdota in žilavost, zelo dobra oblikovna togost in majhna temperaturna odvisnost do 130°C, visoka udarna žilavost, toda homopolimeri so zelo zarezno občutljivi. Ugodna je časovna obstojnost, tudi pri višjih temperaturah. Ugodna je časovna obstojnost, tudi pri višjih temperaturah. Pri majhnih obremenitvah so v glavnem zadovoljive obrabne lastnosti. Pri udarcih absorbira veliko energije. Z dodatki steklenih in predvsem ogljikovih vlaken zvišamo trdnost, časovno obstojnost in togost, toda znižamo žilavost. S prevleko površine izboljšamo odpornost proti praskam.
Električne lastnosti: ima dobre elektroizolacijske lastnosti, skoraj neodvisne od vsebnosti vlage in temperature okolice. Pri uporabi v visoko frekvenčnem polju moramo paziti, da faktor izgub pri frekvencah nad 10³ Hz ne naraste nad deseto potenco. Z dodatki antistatikov lahko preprečimo elektrostatično naelektritev za določen čas. Tipi, ojačani z ogljikovimi vlakni, so antistatični.
Temperaturne lastnosti: značilna je visoka temperaturna obstojnost do 130°C; pri tipih ojačanih s steklenimi vlakni do 145°C. Lomljiv je šele pri -150°C. Ima nižji toplotni razteznostni koeficient, posebno pri ojačanju s steklenimi vlakni. Gori s svetlečim, sajastim plamenom, tvori mehurja, je samougasljiv, nadaljne izboljšanje z dodatkom protivžignih sredstev.
Obstojnost:  obstojen v razredčenih mineralnih kislinah, nasičenih alifatskih ogljikovodikih, bencinu, maščobah, oljih, vodi (pod 60°C), alkoholih (razen v metilnem alkoholu). Neobstojen v bazah, acetonu, amoniaku, aromatskih ogljikovodikih, benzolu, aminih, ozonu. V glavnem je dobro vremensko obstojen. Pri intenzivnem UV sevanju uporabljamo UV-stabilizirane tipe ali obravamo s sajami ali naknadno obdelamo površino. V vodi s temperaturo nad 60°C ali v vodni pari pride do kemijske razgradnje. Topilo je diklormetan.
Fiziološke lastnosti: je brez okusa in vonja, ne deluje dražeče. Specialni tipi so dovoljeni za uporabo v kontaktu z živili.
Nagnjenost k tvorbi reoloških razpok: pri kontaktu z določenimi kemikalijami (npr. tetrakloroogljikovodiki) pogosto pride do tvorbe napetostnih razpok, zlasti pri brizganih izdelkih. S temperiranjem dosežemo sprostitev notranjih napetosti in s tem izboljšamo obstojnost proti tvorbi napetostnih razpok.
 
 

Predelava

Predhodna obdelava: sušenje vlažnega granulata najmanj 4 ure pri temperaturi 120 do 130°C; nasipna višina je pod 2cm. Pri predelovalnih strojih je koristna uporaba lijakov z gretim pokrovom. Z uporabo odzračevalnih cilindrov predhodna obdelava ni potrebna.
Brizganje: uporabljajo se brizgalni stroji s polžnim plastificiranjem. Koristna je uporaba odzračevalnih cilindrov in zapornih diz. Pritisk brizganja znaša minimalno 800 barov. Temperatura mase je od 280 do 320°C; temperatura orodja od 85 do 120°C. Ločilna sredstva skoraj niso potrebna. Za boljše površinske lastnosti se uporablja visoka hitrost vbrizgavanja in visoke temperature orodja (posebno pri tipih, ojačanih s steklenimi vlakni). Krčanje pri predelavi v vseh smereh je od 0.7 do 0.8%, pri tipih ojačanih s steklenimi vlakni od 0.2 do 0.5% Pri prekinitvi dela je potrebno znižati temperature cilindra na 160 do 180°C.
Ekstrudiranje: uporabljajo se visokoviskozni tipi. Sušenje je bolj intenzivno kot pri brizganju. Od lijaka do orodja pade temperatura od 290 na 240°C. Temperature mase na izhodu iz diz znašajo od 230 do 260°C.
Termoformiranje: termoformirajo se le popolnoma suhe plošče in folije, sicer se tvorijo mehurčki (blazinice). Predsušimo pri temperaturi 150°C. Temperature formiranja so od 180 do 220°C; primerna je uporaba kovinskih orodij s temperaturami od 130 do 150°C.
Odvzemanje: je možno, pri obdelovanju se ne maže. Hladimo z zrakom ali vodo (ne z oljnimi emulzijami). Visok sijaj dosežemo s poliranjem z alkalijskimi pastami za poliranje.
Lepljenje: pred lepljenjem je potrebno površino očistiti s petroletrom ali bencinom. Lepljenje poteka z reakcijskimi lepili (EP, PUR), lepilnimi laki ali lepili na osnovi topil (npr. etilenkloridom ali diklormetanom). Paziti je treba, da ne pride do tvorbe napetostnih razpok. Na koncu temperiramo pri 90°C, 6 ur.
Varjenje: priporočljivo je predsušenje delov. Po varjenju z vročim zrakom je potrebno temperiranje. Ugodno je tudi ultrazvočno varjenje ter varjenje s toplotnimi elementi in s trenjem.
Temperiranje: temperirajo se predvsem brizgani deli in polizdelki; 30 minut pri temperaturi 120°C v olju ali zraku. S temperiranjem dosežemo razgradnjo notranjih napetosti.
Površinska obdelava: lakiramo za boljšo odpornost proti praskam s specialnimi laki, ki ne načenjejo materiala in ne povzročajo napetostnih razpok. Tiskamo in vroče kujemo po običajnih postopkih. Metaliziramo z naparjevanjem v visokem vakuumu, na koncu je priporočljivo lakiranje. 

 

Posebni tipi

PC kopolimeri: obstajajo posebni tipi s povišano odpornostjo proti gorenju, ki niso več prozorni, posebni tipi z zvišano temperaturno odpornostjo, npr. aromatski poliesterkokarbonati. Ti materiali imajo tudi višjo zarezno udarno žilavost pri nižjih temperaturah. Z naraščajočo vsebnostjo estra narašča temperaturna obstojnost, pada pa žilavost in sposobnost tečenja.
PC zlitine: imajo visoko temperaturno obstojnost in udarno žilavost v hladnem; PC/ABS zlitine, visoko togost in boljšo odpornost na kemikalije in goriva; PC/PBT, uporabljamo jih predvsem za dele v avtomobilski industriji. PC/ASA; imajo predvsem izboljšano vremensko obstojnost. 
 

Primeri uporabe

V elektroniki: koluti, kontakne letve, cevne spojke, zaščitna stikala, razdelilci, pokrovi akumulatorjev, ohišja luči in omaric za varovalke, ohišja računalnikov, oplaščanja, kompaktni diski.
V optiki: deli mikroskopa, ohišja daljnogledov, kamere, diaprojektorji, diakasete, svetlobno prevodni in svetlobno akumulacijski elementi.
V finomehaniki, aparati: deli pnevmatike, vodne črpalke, okenca na aparatih, ventili, ventilatorji, deli šivalnih strojev, cevi za zračno pošto, ohišja filtrov, medicinski aparati.
V gospodinjstvu: pribor, otroške steklenice, vžigalniki, deli malih gospodinjskih aparatov, filtri za kavo, ohišje brivskega aparata, sesalca, sušilca las, avtomati za kavo, posode za mikrovalovne pečice.
Ostalo: zaščitni pokrovi, vizirji, čelade, zaščitna očala, varnostne zasteklitve, ribiška oprema, ohišja svinčnikov, ravnila, šablone, ohišja in šipe luči, ščiti.
Folije: za skale, tiskane tablice na aparatih, armaturne plošče, modeli za čokolado. 

Vir: Janez Navodnik, Plastik-orodjar
Iskalnik granulatov


ZASTOPAMO ZNAMKE

         
 
                     
© 2017, fist.si | O piškotkih